Osnovna večdisciplinarna smer
drugostopenjskega (magistrskega) RR študija:

Sistemi Prometne Varnosti (SPV)

Predlagatelj in nosilec:

prof. dr. Ivan Prebil

Ljubljana, 2012

Predstavitev smeri

V Sloveniji je prometna varnost v primerjavi z najboljšimi državami v EU slabše urejena. To potrjuje število prometnih nezgod s smrtnim izidom in število udeležencev s trajnimi poškodbami, ki presega povprečje EU. S predlagano smerjo Sistemi Prometne Varnosti (SPV) študijskega programa 2. stopnje se v slovenskem prostoru razvija nov profil strokovnjaka, ki bo usposobljen za večdisciplinarno raziskovalno in razvojno delo na tem področju, ki zajema raziskave vplivov voznikov in potnikov, vozil, okolice in prometne infrastrukture na prometne tokove in varnost v kopenskem (predvsem cestnem) prometu.

Magistrantu smeri SPV bo pridobljeno znanje omogočilo prilagodljivo delovanje na različnih področjih varnosti v prometu. Ta področja vključujejo analizo, vrednotenje in načrtovanje pasivnih in aktivnih varnostnih sistemov v vozilih, varnostnih naprav in sistemov na cestni infrastrukturi ter raziskavo in rekonstrukcijo prometnih nezgod in analizo poškodb udeležencev ter vozil.

Študent bo razvijal sposobnosti analitičnega in sintetičnega razmišljanja ter ustvarjalnega reševanja problemov s področja prometne varnosti. V ta namen bo na drugi stopnji študija temeljna matematična, fizikalna in tehnična znanja, pridobljena na prvi stopnji študija, nadgradil s poglobljenim znanjem mehanike sistemov togih in deformabilnih teles, biomehanike, numeričnega modeliranja, numeričnih oz. računalniških simulacij in eksperimentalnih metod. Ta znanja bodo podprta še z dodatnimi znanji o zasnovi in opremi vozil ter z večdisciplinarnimi znanji s področij prometne infrastrukture in logistike, psihologije prometa, biomehanike, kriminalistike, sodne medicine, upravnih in pravnih postopkov ter ekonomike vrednotenja vozil.

Potrebna predznanja za vpis smeri

Za uspešen študij je potrebno obvladovanje vsebin iz prvostopenjskega bolonjskega študija strojništva – RR programa. Prav tako ustrezajo predznanja predhodnih visokošolskih in univerzitetnih študijskih programov strojništva ali drugega primerljivega tehničnega ali naravoslovnega programa.

Temelji so solidno znanje matematike, fizike – zlasti poglavij mehanike z različnimi specialnostmi (kinematika, kinetika oz. dinamika, trdnost, mehanika struktur), temeljnih predmetov oz. področij strojniške stroke (dokumentacija, geometrijsko modeliranje, gradiva, strojni elementi, strojeslovje – pogonski in delovni stroji, gonila …), elektrotehnike, merilne tehnike in eksperimentalnih metod, računalništva, osnov numeričnih metod in programiranja …

Pridobljene kompetence

Pridobljena znanja bodo magistrantu dala kompetence, ki bodo omogočile delo na področjih analiz in načrtovanja voznih lastnosti vozil, sistemov aktivne in pasivne varnosti v vozilih, tehnik izvajanja meritev na vozišču, meritev parametrov dinamike vožnje in trkov vozil, analiz in meritev obremenitev udeležencev v prometu in tehnik vrednotenja rezultatov meritev ter vrednotenja in načrtovanja varnostnih sistemov cestne infrastrukture. S pridobljenimi kompetencami na področju biomehanike, kriminalistike in ekonomike vrednotenja vozil bo sposoben tudi zavarovanja in dokumentiranja dokazov, rekonstruiranja poteka prometnih nezgod, analize poškodb udeležencev v prometnih nezgodah ter ocen stroškov sanacij infrastrukture in vozil ter rehabilitacije udeležencev nezgod …

Pomembna je strokovna, poslovna in etična korektnost pri podajanju in dokumentiranju rezultatov raziskav. Magistrant bo kasneje lahko postal tudi sodni izvedenec na področju splošnega prometa in analiz prometnih nezgod. Za to je potrebna tudi njegova moralna integriteta, saj so v tem primeru lahko usode ljudi, udeleženih v sodnih sporih, odvisne od njegove usposobljenosti in njegovega izraženega strokovnega mnenja.

fotografija analize potnika na zaletavcku

Možnosti zaposlitve

Magistrant bo s pridobljenimi splošnimi, kognitivnimi in funkcionalnimi kompetencami zaposljiv v razvojnih oddelkih avtomobilskih podjetij in podjetij, ki so dobavitelji sklopov in opreme vozil, v razvojnih oddelkih upravljavcev in vzdrževalcev cestne infrastrukture, v podjetjih za gradnjo cestne infrastrukture, na agencijah in organizacijah, ki načrtujejo in upravljajo s cestnim omrežjem (Direkcija RS za ceste, Družba za avtoceste v RS, občinske uprave), v vladnih službah, ki imajo opravka s prometom in varnostjo (Ministrstvo za promet, Ministrstvo za pravosodje, Ministrstvo za notranje zadeve, Policija, Agencija za varnost v prometu RS, Ministrstvo za obrambo), na sodiščih, na zavarovalnicah, v logističnih in prevozniških podjetjih ter v podobnih institucijah in podjetjih znotraj in izven EU. Po uspešno zaključenem doktorskem študiju pa bo zaposlitev možna tudi na inštitutih in fakultetah oziroma univerzah ter drugih organizacijah na raziskovalnem in pedagoškem področju.

Zanimivi video posnetki:

Nalagam...

Prikaz predmetov v smeri

Poleg ustreznega izbora obveznih (OSP) in izbirnih (ISP) splošnih predmetov, ki so tako določeni, da študentu dajo obsežno znanje in splošno razgledanost v stroki, je v smeri SPV nabor devetih obveznih (OST) in izbirnih (IST) strokovnih predmetov, ki dajejo poglobljeno znanje na področjih, pomembnih za smer, in želene kompetence magistrantov.

Preglednica 4.5.3-S05: Seznam obveznih (OST) in izbirnih (IST) predmetov v smeri SPV

Koda	Predmet	Steber	ECTS
0501	Pasivna in aktivna varnost vozil prof. dr. Ivan Prebil	OST	5
0502	Biomehanika prof. dr. Franc Kosel, prof. dr. Ivan Prebil	OST	5
0503	Izbrana poglavja iz medicine prof. dr. Jože Balažic	IST	4
0504	Teorija prometnega toka prof. dr. Milan Batista	IST	4
0505	Avtomatizirana infrastruktura in inteligentni sistemi izr. prof. dr. Roman Kamnik	OST	5
0506	Prometno tehnične analize prof. dr. Ivan Prebil	OST	6
0507	Modeliranje in simulacije v prometu prof. dr. Ivan Prebil	OST	5
0508	Prometna psihologija prof. dr. Marko Polič	IST	4
0509	Prometna kriminalistika prof. dr. Jože Balažic	IST	4

Študij druge stopnje bo pretežno potekal v predavalnicah in laboratorijih (del tudi na terenu)
Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani:

· Laboratorij za modeliranje elementov in konstrukcij LAMEK	www.fs.uni-lj.si/cemek
· Laboratorij enota za raziskave in analize prometnih nezgod LeAPN	www.fs.uni-lj.si/cemek
· Laboratorij za strojne elemente LASEM	www.fs.uni-lj.si/lavek
· Laboratorij za nelinearno mehaniko LANEM	www.fs.uni-lj.si/lanem
· Laboratorij za numerično modeliranje in simulacijo v mehaniki LNMS	www.fs.uni-lj.si/lnms
· Laboratorij za sinergetiko LASIN	www.fs.uni-lj.si/lasin
· Laboratorij za računalniško podprto konstruiranje LECAD	www.lecad.uni-lj.si
· Laboratorij za eksperimentalno mehaniko LEM	www.fs.uni-lj.si/cem
· Laboratorij za toplotne batne stroje LTBS	www.fs.uni-lj.si/kes
· Laboratorij za tribologijo in tehnično diagnostiko LTTD	www.ctd.uni-lj.si
· Laboratorij za tehnično kibernetiko, obdelovalne sisteme in računalniško tehnologijo LAKOS	www.lakos.fs.uni-lj.si
· Laboratorij za proizvodne sisteme in za pripravo ter vodenje proizvodnje LAPS	www.fs.uni-lj.si/laps

Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani:

· Laboratorij za robotiko

robo.fe.uni-lj.si

Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani:

· Inštitut za sodno medicino ISM	www.mf.uni-lj.si/ism
· Inštitut za anatomijo IAN	www.mf.uni-lj.si/ian

Predmetnik smeri: Sistemi Prometne Varnosti (SPV)

Predmetnik obsega skupaj 20 predmetov, magistrski praktikum in magistrsko delo, kar skupaj znaša 120 kreditnih točk (ECTS). Predmeti so razvrščeni v štiri grupe: obvezni splošni predmeti (OSP), obvezni strokovni predmeti (OST), izbirni splošni predmeti (ISP) in izbirni strokovni predmeti (IST).

1. Letnik

1. semester	ECTS
Eksperimentalne metode	5 / OSP
Tehnična kibernetika	5 / OSP
Mehanizmi	5 / OST
Strojni elementi 3	5 / OST
Pasivna in aktivna varnost vozil	5 / OST
Dinamika vozil	5 / IST

2. semester	ECTS
Računalniška analiza konstrukcij	6 / OST
Mehatronski sistemi	6 / IST
Biomehanika	5 / OST
Mehanski prenosniki moči	6 / IST
Izbirni strokovni predmet 01¹	4 / IST
Splošni izbirni predmet S01²	3 / ISP

2. Letnik

3. semester	ECTS
Naključni pojavi	5 / OSP
Avtomatizirana infrastruktura in inteligentni sistemi	5 / OST
Pogonski agregati vozil	5 / IST
Prometno tehnične analize	6 / OST
Modeliranje in simulacije v prometu	5 / OST
Izbirni strokovni predmet 02¹	4 / IST

4. semester	ECTS
Splošni izbirni predmet S02²	5 / ISP
Splošni izbirni predmet S03²	5 / ISP
Magistrski praktikum	5 / OST
Magistrsko delo	15 / OST

¹ Izbirna strokovna predmeta 01 in 02 v skupnem iznosu 8 ECTS izbere študent iz nabora v Preglednici 4.5.3-S05 , pri čemer izbira med navedenima dvojicama predmetov: Izbrana poglavja iz medicine in Teorija prometnega toka ali Prometna psihologija in Prometna kriminalistika [SZ4] .

² Izbirne predmete S01, S02 in S03 v skupnem iznosu 13 ECTS izbere študent iz nabora predmetov celotnega programa ali izven. Priporočena je izbira predmetov: S02 - Mehanika polimerov in kompozitov (Preglednica 4.5.3-S01) ali Investicijski inženiring (Preglednica 4.5.3-S03) in S03 - Konstruiranje z nekovinskimi gradivi (Preglednica 4.5.3-S01).

Pri izdelavi magistrskega praktikuma in naloge so študentu na voljo številne teme tako s širokega področja celovitega obravnavanja varnosti v prometu kot iz ožjih specialnosti. Nekatera izmed področij so:

· prometno izvedenstvo – analize prometnih dogodkov in nezgod,

· spremljanje in načrtovanje prometne varnosti,

· načrtovanje in analiza vozil in njihovih delov ter sklopov,

· načrtovanje uporabe in vzdrževanja prometnih sredstev,

· vrednotenje dogodkov in posledic (zavarovalništvo),

· modeliranje in simulacije sklopljenih pojavov v prometu,

· razvoj eksperimentalnih metod in sredstev,

· testiranje in nadzor sistemov v prometu,

· spremljanje in načrtovanje prometnih tokov,

· biomehanika in mehanika poškodb človeškega telesa ...

Vpisni pogoji in pogoji izvajanja programa v študijskem letu

Podrobni pogoji za vpis v program in izvajanje programa v študijskem letu bodo objavljeni na uradnih spletnih straneh Univerze v Ljubljani, Fakultete za strojništvo in v javnih glasilih (Ur. list, …).

Predstavitev vsebin predmetov

Predmetnik je sestavljen iz štirih stebrov predmetov, ki so poimenovani in so zanje uporabljene krajšave, kot sledi:

Obvezni splošni predmeti (OSP) vključujejo temeljna znanja matematike, fizike, matematičnega ter eksperimentalnega modeliranja. Delež OSP predmetov v predmetniku študijskega programa obsega ne glede na izbrano študijsko smer 12,5%, pri čemer študent izbira iz obstoječega nabora petih OSP predmetov glede na strokovne zahteve študijske smeri ali usmeritve.

Obvezni strokovni predmeti (OST) študentom zagotavljajo temeljna znanja s širšega področja strojništva, ki je specifično za izbrano študijsko smer. Povprečni delež OST predmetov (brez upoštevanja magistrskega dela) v predmetniku študijskega programa je ne glede na izbrano študijsko smer 35,83%, z upoštevanjem magistrskega praktikuma in magistrskega dela pa 52,5%.

Izbirni strokovni predmeti (IST) študentom omogočajo, da pridobijo poglobljena znanja iz specializiranih področij študijske smeri ali usmeritve. Izbirnost v najširšem pomenu je sicer v program vključena že kot izbira ustrezne študijske smeri, a IST predmete opredeljujemo ožje kot predmete, ki razvijajo predmetno specifične kompetence dane študijske smeri ali usmeritve. Povprečni delež IST predmetov v predmetniku študijskih smeri in usmeritev je 22,5%.

Splošni izbirni predmeti (ISP) vključujejo izbirne vsebine drugih študijskih smeri in programov, ki jih študent izbira prosto po lastni izbiri. Delež ISP predmetov v predmetniku študijskega programa se glede na izbrano študijsko smer spreminja od 10,0% do 12,5%. S ciljem doseganja strokovno raziskovalnega profila optimalne kakovosti magistra določene študijske smeri ali usmeritve se v okviru tega sklopa predlaga, vendar ne pogojuje, izbrane vsebine treh predmetov.

V program sodi še magistrsko delo (MAG) z magistrskim praktikumom, ki vključuje raziskovalno delo, potrebno za izdelavo magistrskega dela, ter zagovor magistrskega dela.

Magistrsko delo (MAG) z magistrskim praktikumom je zaključna obveznost v študijskem programu. V magistrskem praktikumu, ki je zasnovan kot intenzivno samostojno ali timsko raziskovalno delo v fakultetnem laboratoriju (ali v več različnih laboratorijih) ali v razvojnem oddelku gospodarskega podjetja, se študent v organizacijskem smislu praktično usposobi za redno delo po magisteriju, v vsebinskem smislu pa izključno za pripravo lastnega magistrskega dela. Študent v magistrskem delu razdela bodisi raziskovalno (teoretično, eksperimentalno, numerično) usmerjeno temo ali pa razvojno aplikativno usmerjeno temo, ki jo uresniči v povezavi z industrijskim okoljem. Samo magistrsko delo je ovrednoteno s 15 ECTS, skupaj z magistrskim praktikumom pa 20 ECTS, kar predstavlja v celotnem študijskem programu 16,66% delež. Z izdelavo magistrskega dela ter njegovim uspešnim zagovorom študent zaključi vse s študijskim programom predpisane obveznosti.

Pregled oznak v predmetnikih študijskega programa – načini dela:

P - predavanja

S - seminar

V - laboratorijske vaje

DO - druge oblike dela

KU - kontaktne ure

SD - ure samostojnega študentovega dela

ŠO - skupne študijske obveznosti

Pr_S - predmetni steber

OSP - obvezni splošni predmet

OST - obvezni strokovni predmet

IST - izbirni strokovni predmet

ISP - splošni izbirni predmet

PREDMETNIK:

0501 Pasivna in aktivna varnost vozil Nazaj Na vrh
Nosilec	Pr_S	P	S	V	DO	SKU	SSD	SŠO	ECTS
Ivan Prebil	OST	30		30		60	65	125	5
Predmet je namenjen spoznavanju sistemov pasivne in aktivne varnosti na cestnih vozilih. Obravnavani so elementi sistemov pasivne varnosti (strukturne posebnosti nosilnih elementov vozil, naprave za blaženje posledic trkov, elementi vmesnikov med voznikom in vozilom, svetlobna oprema), sistemi aktivne varnosti (sistemi za nadzor zaviranja in pogona, pomagala vozniku, sistemi za zaznavanje nevarnosti) ter sistemi za krmiljenje in nadzor teh naprav. Poudarek je na razumevanju namena naštetih sistemov in poznavanju parametrov njihovega delovanja. Obravnavane so povezave med posameznimi sistemi pasivne in aktivne varnosti (vmesniki, prenos podatkov) ter zaporedja dogodkov pri njihovem delovanju. S tehničnega stališča so podane posledice delovanja sistemov pasivne in aktivne varnosti v vozilu na uporabnika (voznika, potnika v vozilu).

0502 Biomehanika Nazaj Na vrh
Nosilec	Pr_S	P	S	V	DO	SKU	SSD	SŠO	ECTS
Franc Kosel, Ivan Prebil	OST	30		30		60	65	125	5
Predmet obravnava mehaniko človeškega telesa. Predstavljena je zgradba telesa in ustrezna nomenklatura. Osrednji del vsebine zavzema mehansko in matematično modeliranje anatomskih struktur in regij, ki vplivajo na dinamiko človeškega telesa. Obravnavane so mehanske lastnosti anatomskih struktur (tkiv, organov) s poudarkom na nastanku poškodb v pogojih prometne nezgode, skupaj z vrednotenjem poškodb s pomočjo uveljavljenih lestvic. Predstavljene so eksperimentalne metode v biomehaniki in uporaba numeričnih simulacij pri analizi dinamike in poškodb človeškega telesa.

0503 Izbrana poglavja iz medicine Nazaj Na vrh
Nosilec	Pr_S	P	S	V	DO	SKU	SSD	SŠO	ECTS
Jože Balažic	IST	30	30			60	40	100	4
Predmet podrobno obravnava poškodbene mehanizme, mejne vrednosti obremenitev pri nastanku poškodb in patološke spremembe v prizadetih tkivih. Pomemben del vsebine obsega analiza značilnih poškodb pri prometnih in drugih nezgodah. Predstavljene so uveljavljene metode za diagnostiko poškodb oz. bolezenskih stanj (CT, MRI ...) ter običajen potek rehabilitacije po nezgodi. Slušatelji nadgradijo usposobljenost za uporabo specializiranih programskih orodij, pri čemer je ustrezna pozornost namenjena pridobitvi relevantnih podatkov iz razpoložljive dokumentacije o nezgodnem primeru.

0504 Teorija prometnega toka Nazaj Na vrh
Nosilec	Pr_S	P	S	V	DO	SKU	SSD	SŠO	ECTS
Milan Batista	IST	30	30			60	40	100	4
Predmet je namenjen študentom smeri Sistemi prometne varnost, ki želijo poglobiti svoje znanje o zakonitostih odvijanja prometa. Sama vsebina predmeta podaja teoretične osnove, potrebne za razumevanje metod, ki se uporabljajo za načrtovanje, dimenzioniranje in kontrolo cestnega prometa, kot tudi za načrtovanje sodobnih kontrolnih sistemov v vozilih. Vsebina predmeta vključuje obravnavo značilnosti vozila v prometu in obravnavo homogenega toka vozil, v katerem se uvede osnovne pojme teorije: gostota in pretok prometa, merjenje osnovnih karakteristik prometnega toka (lokalno merjenje in odsekovno merjenje), teoretične modele prometnega toka (Greenshildsov model, Greenbergov model, Underwoodov model), teorijo sledenja (stabilnost toka, prometni zastoji, ACC sistemi), ter makroskopske modele prometnega toka (Ligthillov model, Whitham-Payneov model, prometni zastoji).

0505 Avtomatizirana infrastruktura in inteligentni sistemi Nazaj Na vrh
Nosilec	Pr_S	P	S	V	DO	SKU	SSD	SŠO	ECTS
Roman Kamnik	OST	30		30		60	65	125	5
Predmet Avtomatizirana infrastruktura in inteligentni sistemi podaja osnovna znanja s področja inteligentnih transportnih sistemov. Podane so teoretične osnove delovanja sistemov in storitev s poudarki na vgrajenih elektronskih sistemih. Slušatelj spozna konfiguracije, delovanje in principe integracije avtomatizirane prometne infrastrukture in inteligentnih vozil. Vsebina predmeta je podana v dveh podsklopih: Avtomatizirana prometna infrastruktura in Napredno upravljanje vozil in varnostne tehnologije.

0506 Prometno tehnične analize Nazaj Na vrh
Nosilec	Pr_S	P	S	V	DO	SKU	SSD	SŠO	ECTS
Ivan Prebil	OST	45		30		75	75	150	6
Predmet je namenjen študentom smeri Sistemi prometne varnosti, ki želijo poglobiti svoje znanje o zakonitostih analiz poteka prometnih nezgod v fazi pred trkom, v fazi trka in v fazi po trku. Vsebina predmeta podaja potrebne teoretične osnove, nujne za razumevanje metod, ki se uporabljajo za načrtovanje, analizo in raziskavo prometnih nezgod. Vsebina predmeta vključuje obravnavo značilnosti metodike izdelovanja izvedenskih ekspertiz, zbiranje in zavarovanje podatkov s kraja prometne nezgode, fotogrametrija (analiza predložene grafične in slikovne dokumentacije), postopke vrednotenja prometnih nezgod, konvencionalne metode analiz in simulacijske postopke analiz ter načine in modele trkov vozil. Študentje se seznanijo z uporabo specializiranih programskih orodij pri analizi in raziskavi prometnih nezgod.

0507 Modeliranje in simulacije v prometu Nazaj Na vrh
Nosilec	Pr_S	P	S	V	DO	SKU	SSD	SŠO	ECTS
Ivan Prebil	OST	30		30		60	65	125	5
Predmet je namenjen spoznavanju metod in orodij za simulacijo delov sistema človek-vozilo-vozišče. Predstavljene so teoretične osnove pristopov k modeliranju sistemov in njihovih elementov ter vrste orodij za posamezne naloge (kinematika in dinamika sistemov togih teles, metoda končnih elementov). Podrobno so obravnavane metode modeliranja in simuliranja delov sistema človek-vozilo-vozišče (dinamike vožnje, upravljanja vozila, elementov pogonskih sistemov, voznih ploskev in razmer na njihovem stiku z deli vozila ter človeškega telesa). Obravnava se tudi dinamična deformacijsko-napetostna analiza pri interakciji elementov v sistemu človek-vozilo-vozišče za potrebe analize njihovih obremenitev in poškodb. Predstavljeni so načini vrednotenja rezultatov, primerjav rezultatov med posameznimi orodji ter primerjav rezultatov simulacij z rezultati meritev. Z vidika primernosti posameznih simulacijskih orodij so predstavljeni in podrobno obravnavani tipični primeri simulacij v prometu.

0508 Prometna psihologija Nazaj Na vrh
Nosilec	Pr_S	P	S	V	DO	SKU	SSD	SŠO	ECTS
Marko Polič	IST	30	15	15		60	40	100	4
Predmet je namenjen spoznavanju osnovnih značilnosti vedenja ljudi v prometu in njihove interakcije z ostalimi sestavinami prometnega sistema (vozilom in cesto oz. cestnim okoljem). Po razčlenitvi in pregledu vozniških nalog sledi obravnava vseh za udeležbo v prometu pomembnih psihičnih procesov, od zaznavanja, pozornosti do odločanja in vpliva socialnih dejavnikov. Predmet se posebej loteva vprašanja varnosti oz. tistih dejavnikov, ki vodijo do prometnih nezgod. Obravnave se loteva z vidika človeških dejavnikov (human factors), kar omogoča upoštevanje pridobljenih spoznanj v oblikovanju varnejših in udobnejših vozil in drugega prometnega okolja. Prikazane so tudi teorije vozniškega vedenja, od inženirskih do interakcijskih, ki upoštevajo dinamične odnose med prometnimi dejavniki. Poudarek je sicer na vedenju voznikov, obravnavajo pa se tudi ostale skupine prometnih udeležencev. Pozornost je posvečena tudi vozniškim motnjam, npr. uporabi mobilnega telefona ter posebnim značilnostim in potrebam različnih prometnih udeležencev (starih, mladih, invalidov itn.).

0509 Prometna kriminalistika Nazaj Na vrh
Nosilec	Pr_S	P	S	V	DO	SKU	SSD	SŠO	ECTS
Jože Balažic	IST	30	30			60	40	100	4
Predmet je namenjen podrobnejšemu spoznavanju mehanizmov prometnih nesreč in iz njih izhajajočega izvedenskega dela na področju prometne, strojne in medicinske stroke. Iz tovrstnega izvedenstva lahko sledijo dobri ali slabi zaključki, zato bo predmet na tem področju skušal prikazati objektivne in realne pojme ter pristope, da bi bilo napačnih odločitev čim manj, na razpolago pa bi imeli dovolj strokovno izkušenih kadrov.

0002 Eksperimentalne metode Nazaj Na vrh
Nosilec	Pr_S	P	S	V	DO	SKU	SSD	SŠO	ECTS
Ivan Bajsić, Alojzij Sluga, Janez Jamšek	OSP	30		30		60	65	125	5
Pri učnem predmetu Eksperimentalne metode se študentje seznanijo s teoretičnimi znanji in praktičnimi veščinami opazovanja, analize in testiranj fizikalnih pojavov, ki nastopajo v različnih okoliščinah na različnih področjih tehnike. Opazovanje fizikalnih pojavov temelji zlasti na gradnji sodobnih merilnih sistemov in analizi izmerjenih podatkov. Zato je pri učnem predmetu poudarek na poglobljenem razumevanju različnih konceptov gradnje merilnih sistemov ter oblikovanja vhodov in izhodov. Poglobi se znanje o delovanju primarnih zaznavalnih elementov in karakteristikah različnih funkcijskih elementov merilne verige. Posebna pozornost je namenjena problematiki povezovanja funkcijskih elementov merilne verige pri prenosu nizkonapetostnih, nizkoenergetskih in visokofrekvenčnih signalov, ki pogosto nastopajo v sodobnih procesnih merilnih sistemih. Študentje spoznajo različne možne načine uporabe računalnika tako za potrebe avtomatizacije merilnega sistema kot tudi za potrebe zajema, obdelave, upravljanja ter prikaza merjenih vrednosti. Posebna pozornost je namenjena interpretaciji podatkov o opazovanem fizikalnem pojavu.

0003 Tehnična kibernetika Nazaj Na vrh
Nosilec	Pr_S	P	S	V	DO	SKU	SSD	SŠO	ECTS
Primož Podržaj, Zoran Kariž	OSP	30		30		60	65	125	5
Predmet Tehnična kibernetika daje študentom temeljna in uporabna znanja s področja krmiljenja sistemov in procesov v okviru tehnike in širše. V okviru predmeta se omejimo na linearne sisteme, ki so obravnavani v časovnem in frekvenčnem prostoru, tako neposredno kot z uporabo operatorskega računa. V okviru predmeta se prepletajo modeliranje, analiza in snovanje sistemov.

0109 Mehanizmi Nazaj Na vrh
Nosilec	Pr_S	P	S	V	DO	SKU	SSD	SŠO	ECTS
Ivan Prebil	OST	30		30		60	65	125	5
Predmet Mehanizmi zajema nekatere temeljne vsebine s področja strojništva. Opredeljena sta pojem in funkcija mehanizma. Predstavljen je sistematičen pregled mehanizmov glede na princip delovanja, izvedbo in uporabo v praksi. Podrobno so obravnavani najpogostejši tipi mehanizmov. Podane so teoretične osnove modeliranja in analize delovanja mehanizmov ter proces snovanja z metodami sinteze. Predstavljene so možnosti prilagoditve in optimizacije funkcije mehanizmov. Študentje se seznanijo z uporabo specializiranih programskih orodij pri analizi in konstruiranju mehanizmov. Teorija mehanizmov se vsebinsko in aplikativno navezuje tudi na sorodna področja, kot so tehnika vozil, gonila, biomehanika, robotika in mehatronika.

0102 Strojni elementi 3 Nazaj Na vrh
Nosilec	Pr_S	P	S	V	DO	SKU	SSD	SŠO	ECTS
Matija Fajdiga, Marko Nagode	OST	30		30		60	65	125	5
Tesni in krčni nased v elastičnem in plastičnem področju. Vzmeti za visoko stopnjo izkoriščenosti (parabolične, gumijaste, pnevmatske). Prenos rotacijskega gibanja s trenjem in obliko (parametri, transformacije in učinkovitosti). Torna gonila (tagencialni, diferenčni specifični zdrs, koeficient sojemanja, vplivi na prestavna razmerja in izkoristek, osnove preračuna). Torni prenos, prenos s ploščatim, klinastim in zobatim jermenom. Prenosi z obliko (prestavno razmerje, poligonski efekt, vstopna izkoristka). Zobati jermen, verižni prenos, zobniški prenos. Zobniki s poševnim ozobjem, stožčastim in vijačnim ozobjem (oblika, izdelava, vprijem in nosilnost). Sinteza zobniških gonil (planetno gonilo, kinematske razmere, prestavno razmerje, dinamične razmere).

0121 Dinamika vozil Nazaj Na vrh
Nosilec	Pr_S	P	S	V	DO	SKU	SSD	SŠO	ECTS
Matija Fajdiga, Ivan Prebil	IST	30		30		60	65	125	5
Za delo v razvoju in obvladovanju uporabe vozil je potrebno obvladati presek naključnih prostorov vozilo-voznik-okolica. Predmet obravnava vse tri vplive na vožnjo vozila, na dinamske pojave in posledice. Omogoča obvladovanje pojavov nakotaljevanja, sestavo bilanc pogonske in zavorne moči, mejne karakteristike vožnje in vozila, nestabilnosti, kritične situacije in podobno. Študentu omogoči deduktivno sklepanje in kritično obravnavo posledic dinamičnih pojavov. Študent pridobi osnovno znanje za modeliranje in računalniške simulacije ter preskušanje v realnem okolju.

0105 Računalniška analiza konstrukcij Nazaj Na vrh
Nosilec	Pr_S	P	S	V	DO	SKU	SSD	SŠO	ECTS
Boris Štok	OST	45		30		75	75	150	6
Pri predmetu študent spozna teoretično ozadje najbolj uveljavljene metode za napredne računske analize v inženirstvu – metode končnih elementov. Študent osvoji podrobno vedenje o ozadju inženirskih analiz v konstrukcijski mehaniki. Z definiranjem lastnih numeričnih modelov in rezultati le-teh študent spozna prednosti in omejitve tovrstnega načina analiziranja inženirskih problemov. S pridobljenimi lastnimi praktičnimi izkušnjami razvije sposobnost za inženirsko odgovorno modeliranje in kritično presojo rezultatov računske analize. Pridobljeno znanje brez težave lahko prenese tudi na druga tehniška področja uporabe.

0405 Mehatronski sistemi Nazaj Na vrh
Nosilec	Pr_S	P	S	V	DO	SKU	SSD	SŠO	ECTS
Peter Butala, Janez Jamšek	IST	45		30		75	75	150	6
Predmet obravnava področje mehatronskih sistemov. Cilj predmeta je podati tista poglobljena znanja s področja, ki so potrebna za načrtovanje, razvoj, izdelavo in upravljanje mehatronskih sistemov, s pudarkom na močnostnem podsistemu. Predstavljena je osnovna struktura mehatronskega sistema. Predstavljene so metode za karakterizacijo objekta krmiljenja. Opredeljen je močnostni podsistem, ki ga tvorijo motor-gonilo-breme. Predstavljena je prenosna funkcija močnostnega podsistema. Predstavljeni so koraki analize sistema, na osnovi katere se določijo statične in dinamične karakteristike sistema ter sinteza krmiljenja. V nadaljevanju so podrobneje predstavljene funkcijske enote. Izhodiščna zahteva za funkcijske enote v mehatronskih sistemih je sposobnost krmiljenja hitrosti v širokem območju vrtljajev. Izpeljane so prenosne funkcije različnih izvedb močnostnega dela ter podani kriteriji za izbor funkcijskih elementov. V nadaljevanju je predstavljena metoda za modeliranje in simulacijo mehatronskih sistemov ter metoda za razvoj sistema v hibridni zanki, ki združuje lemente modela in elemente realnega sistema. Predstavljeni so koraki sinteze in izvedbe enoosnih in večosnih mehatronskih sistemov. Predstavljena so področja uporabe: mehatronski sistemi v avtomobilski tehniki, avtomatizaciji in drugod.

0117 Mehanski prenosniki moči Nazaj Na vrh
Nosilec	Pr_S	P	S	V	DO	SKU	SSD	SŠO	ECTS
Jožef Vižintin	IST	45		30		75	75	150	6
Mehanski pogoni so sestavni del vsakega stroja ali naprave tako v industriji kot v transportnih sredstvih. Trendi v svetu gredo v smeri izboljšanja izkoristka in povečanja prenosa moči na enoto volumna. Za izboljšanje ekologije pa se stremi k temu, da bi mehanski pogoni delovali pri količini maziva, zmanjšani za 1/3, in isti nazivni moči gonila. Raziskave na področju mehanskih gonil se povečujejo predvsem na področju modifikacije in obdelave kontaktnih površin elementov za prenos moči. V svetu se veliko dela tudi na področju razvoja gonil z neoblikovanim prenosom moči in spremenljivim nastavljanjem prestavnega razmerja. Vsi razvojni trendi stremijo predvsem k zmanjšanju porabe energije med obratovanjem gonila in znižanju porabe materiala pri konstrukciji gonila. Zelo veliko se v svetu dela tudi na specialnih gonilih z velikim prestavnim razmerjem, ki se uporabljajo predvsem v pogonih avtomatskih naprav in robotov.

0108 Mehanika polimerov in kompozitov Nazaj Na vrh
Nosilec	Pr_S	P	S	V	DO	SKU	SSD	SŠO	ECTS
Igor Emri	OST	30		30		60	65	125	5
Predmet Mehanika polimerov in kompozitov študentom omogoči pridobitev temeljnih in uporabnih znanj o vedenju polimernih in kompozitnih materilov. Študent razume posebnosti časovno odvisnega vedenja polimernih konstrukcijskih materialov in prednosti, ki jih tovrstni materiali nudijo v znanosti in tehniki. Obvladuje matematične pristope za popisovanje vedenja časovno odvisnih materialov v časovnem in frekvenčnem prostoru in napovedovanje življenske dobe izdelkov, izdelanih iz tovrstnih materialov.

0308 Investicijski inženiring Nazaj Na vrh
Nosilec	Pr_S	P	S	V	DO	SKU	SSD	SŠO	ECTS
Marko Starbek	OST	30		30		60	65	125	5
Na investiranje nanašajoče se naloge podjetja. Karakteristike investicij (pojem investiranja, oblike odločanja pri investiranju). Planiranje in kontrola investiranja. Vrste financiranja investicijske opreme (financiranje z lastnim kapitalom, financiranje s tujim kapitalom, financiranje s prerazporeditvijo sredstev). Statični modeli investicijskega računa (račun primerjalnih stroškov, račun primerjave dobička, račun rentabilnosti, statični račun amortizacije). Dinamični modeli investicijskega računa (metoda kapitalizirane vrednosti, metoda anuitet, metoda interne obrestne mere, dinamični račun amortizacije). Modeli odločanja o času uporabe, o točki nadomestila in časovni točki investiranja (optimalni čas uporabe investicije, optimalni čas uporabe investicije pri končnem številu identičnih naslednjih objektov, optimalni čas uporabe investicije pri velikem številu identičnih naslednjih objektov). Simultano planiranje in financiranje investicij (statični modeli, enostopenjski in večstopenjski modeli). Simultano planiranje investicij za proizvodnjo (model z več proizvodnimi stopnjami). Modeli odločanja o investicijah pri negotovosti (analiza rizika, analiza občutljivosti, postopek odločitvenega drevesa). Modeli odločanja za investicijski program pri negotovosti (portfolija – selekcija, fleksibilno planiranje).

0110 Konstruiranje z nekovinskimi gradivi Nazaj Na vrh
Nosilec	Pr_S	P	S	V	DO	SKU	SSD	SŠO	ECTS
Jožef Duhovnik	OST	30		30		60	65	125	5
Pri predmetu Konstruiranje z nekovinskimi gradivi študent pridobi osnovna znanja iz konstruiranja s specifičnimi lastnostmi. Najprej se študent seznani s tahnološkimi procesi predelave oziroma izdelave raznih izdelkov iz plastičnih mas oz. nekovinskih gradiv. Nato dobi dodatna znanja o lastnostih nekovinskih gradiv, npr: prevodnost, notranje trenje, in zunanjih površin, ki so pomembne za kontakt. Nato pridobi znanja iz določanja dimenzij izdelka glede na napetostna stanja, ki jih v grobem določi. Na osnovi tega se nato uporabi različne metode za določanje napetostnih stanj tako pri enostavnih konstruktivnih elementih kot pri kompleksnih. Pri komleksnih se navadi uporabljati metodo končnih elementov z upoštevanjem specifike posameznega materiala. Pri vajah pridobi poleg virtualnega pogleda v napetosti tudi v dejansko deformacijsko stanje s pomočjo preskusa. Izvajanje preskusa poteka najprej na enostavnem nato pa na zahtevnem modelu.

0005 Naključni pojavi Nazaj Na vrh
Nosilec	Pr_S	P	S	V	DO	SKU	SSD	SŠO	ECTS
Edvard Govekar	OSP	30		30		60	65	125	5
Predmet Naključni pojavi podajajo študentom osnovna temeljna in uporabna znanja za opis, analizo, karakterizacijo in interpretacijo variabilnih naključnih merskih podatkov, ki so rezultati preskusov oziroma meritev. V okviru predmeta so opredeljeni osnovni pojmi preskusa, izida preskusa oziroma naključnega dogodka, relacije med dogodki ter verjetnosti za nastop naključnega dogodka. Pojem naključnega dogodka je posplošen na pojem naključne spremenljivke in funkcije naključnih spremenljivk, pojem verjetnosti dogodka pa na pojem porazdelitve verjetnosti skalarnih in vektorskih naključne spremenljivke. Izpostavljen je problem omejenosti števila preskusov v praksi. Vpeljana sta pojma populacije in naključnega vzorca ter predstavljene osnovne metode statističnega sklepanja o populaciji na osnovi vzorca. V ta namen so opredeljene nekatere pomembnejše cenilke ter vpeljana metoda statističnega testiranja hipotez. Poleg hi-kvadrat testa je poseben poudarek na analizi variance. Podane so tudi osnove parametričnega in neparametričnega modeliranja. Opis in karakterizacija vektorskih naključnih spremenljivk je razširjena na opis in karakterizacijo naključnih procesov. Vpeljani so pojmi stacionarnosti ter pomembne karakteristike, kot so avto in križne korelacijske funkcije ter spektralne gostote. Pri tem je poudarek na uporabnih primerih iz strojništva.

0220 Pogonski agregati vozil Nazaj Na vrh
Nosilec	Pr_S	P	S	V	DO	SKU	SSD	SŠO	ECTS
Tomaž Katrašnik	IST	30		30		60	65	125	5
Predmet daje študentom temeljna in uporabna znanja o konvencionalnih, hibridnih in alternativnih pogonskih sistemih vozil. Študent spozna značilnosti naprav za pretvorbo in shranjevanje energije: motorjev z notranjim zgorevanjem, električne motorje, naprave za shranjevanje električne energije, gorivne celice in gradnike pnevmatskih ter hidravličnih pogonov. Podana je interakcija pogonskih sistemov vozil s krmilnimi sistemi in sistemi za naknadno čiščenje izpušnih plinov. Predstavljeni so numerični modeli za simulacijo pogonskih sistemov vozil. Profesionalna simulacijska orodja nato študenti uporabijo pri analizi pogonskih sistemov vozil. Študent spozna eksperimentalne metode merjenja veličin za določitev delovne sposobnosti, učinkovitosti energijskih pretvorb in emisij škodljivih snovi pogonskih sistemov vozil. Študent zna določiti značilnosti pogonskih sistemov vozil z ozirom na značilnosti vozila in predvideni namen uporabe. Študent pridobi potrebno znanje za vrednotenje pogonskih sistemov vozil in kritično oceno porajajočih se tehnologij ter tako osnove za snovanje in optimizacijo pogonskih sistemov vozil.

0006 Magistrski praktikum Nazaj Na vrh
Nosilec	Pr_S	P	S	V	DO	SKU	SSD	SŠO	ECTS
Učitelji v programu	OST		15		80	95	30	125	5
Magistrski praktikum študentu omogoči, da se temeljito pripravi na magistrsko nalogo predvsem v eksperimentiranju, uporabi računalniških orodij in specifični literaturi. Študent tako spozna posebnosti, ki jih lahko uporabi. Predmet se izvaja ali v fakultetnem laboratoriju (enem ali več) ali v industrijskem okolju, odvisno od dogovora z mentorjem. Izvajanje magistrskega praktikuma omogoči študentu da spozna, kako se pristopi v razvojno-raziskovalni ciklus, kako se vodi in registrira opravljeno delo ter da spozna načine dela pri razvojno-raziskovalnih nalogah. Temeljne vsebine praktikuma so: uvod v temeljne vsebine magistrske naloge, izvajanje skupinskega dela, poudarki na eksperimentalnih, računalniških ali analitičnih raziskovalnih vsebinah (glede na predvidene končne naloge), priprava programa dela in opredelitev vodenja, študij literature in vzporedno iskanje rešitev ter načini in tehnike predstavitve rezultatov dela.

0007 Magistrsko delo Nazaj Na vrh
Nosilec	Pr_S	P	S	V	DO	SKU	SSD	SŠO	ECTS
Učitelji v programu	OST		35		70	105	270	375	15
Študent v magistrskem delu razdela praviloma raziskovalno usmerjeno temo, ki jo realizira bodisi v raziskovalnem laboratoriju fakultete ali v spregi z industrijskim okoljem. Glede na izbrano vsebino svoje raziskave, ki jo bo izvedel v okviru magistrskega dela, izbere ustrezni raziskovalni pristop in naredi načrt raziskave. V teoretskem delu magistrske naloge povzame in sintetizira bistvena znanstveno-raziskovalna spoznanja. Ob pomoči izbranega mentorja oblikuje raziskovalni problem, raziskovalni problem razčleni na raziskovalna vprašanja, oblikuje hipoteze ali cilje raziskave, razmisli o najustreznejši tehniki zbiranja podatkov in o načinu njihove obdelave ter prikaza. Z oblikovanim načrtom raziskave pokaže študent sposobnost integracije teoretičnih spoznanj, raziskovalno-metodološkega znanja in praktičnih izkušenj, ki si jih je pridobil v času študija. Z realizacijo raziskav in predstavitvijo svojih izsledkov študent potrdi med študijem usvojene kompetence ter izkaže razumevanje delovanja in snovanja tehniških sistemov ter lastne sposobnosti prispevati k tehniškemu razvoju.

Zadnja sprememba:
16. 3. 2014